Browser not supported

You are using an old browser that we do not support anymore. Please consider using a modern web browser such as Microsoft Edge, Google Chrome or Firefox for the best website experience.

Koncept spužvastega mesta za mestne četrti

Koncept spužvastega mesta za mestne četrti

V Sloveniji živi trenutno okoli 55 odstotkov ljudi v mestih – in trend se povečuje. Nenehni pritok v metropolitanska območja postavlja načrtovalce mest pred izziv usklajevanja sodobnih infrastrukturnih storitev in ponudbe mobilnosti z bivalnim okoljem. Povpraševanje je po stanovanjskih ulicah z malo prometa in veliko zelenih in rekreacijskih površin. Če ulični prostor postane razširjen bivalni prostor, se bistveno poveča kakovost bivanja in s tem tudi počutje stanovalcev.

Ulična drevesa dajejo prebivalcem prijetno senco v vročih dneh. Listavci ne hladijo samo asfaltnih površin, ampak tudi hišne fasade in notranjost. Posamezen listopadni drevo s premerom krošnje 15 metrov lahko zasenči površino 160 kvadratnih metrov.

Mestna drevesa in njihova funkcija

Lajšanje stresa

Mestna drevesa dokazano pozitivno vplivajo na človeško psiho. Zelena spodbuja dobro počutje mestnih prebivalcev in pomaga zmanjševati stres.


Hlajenje

Toplotna obremenitev se merljivo zmanjšuje zaradi sence, ki jo zagotavljajo krošnje dreves, in zaradi hladilnega učinka, ki nastane zaradi izhlapevanja vode.


Biotska raznovrstnost

Mestna drevesa igrajo ključno vlogo pri biotski raznovrstnosti v urbanih regijah. So življenjski prostor in zatočišče, nudijo zaščito in vir hrane za živali in rastline. Hkrati zagotavljajo genetsko pestrost rastlinskih vrst, saj služijo kot koridorji za pretok cvetnega prahu.

Vezava CO2

Mestna mikroklima se izboljša, ker listi filtrirajo drobni prah in druga onesnaževala iz ozračja. Drevesa hkrati vežejo podnebju škodljiv CO2 in ga s fotosintezo pretvorijo v biomaso.


Kljub tej pozitivni bilanci mestne zelene površine niso v dobrem stanju. Marsikje drevesa trpijo zaradi naraščajoče suše in so v nevarnosti, da bodo propadla kot mestni klimatski sistemi. Dodatno zalivanje obremenjuje občinske proračune in lahko le kratkoročno omili posledice ekstremne vročine in suše. Poleg tega se navadno za zalivanje uporabljajo skromne zaloge pitne vode. V iskanju trajnostnih, podnebno odpornih konceptov je ACO razvil sistemske rešitve, ki uporabljajo padavine kot lokalni vir, jih predelajo in dajo na voljo mestnim zelenim površinam namesto pitne vode iz vodovoda. Pri tehnični izvedbi se ACO zanaša tudi na podporo narave. Onesnažene vode se na primer lahko biološko prečistijo tudi v sadilnih jarkih in zbirajo v podzemnih rezervoarjih. Čisto vodo iz rezervoarja lahko nato odvzamemo z zalivalnim vozilom komunalnega podjetja in jo po potrebi razdelimo med drevesa.