Browser not supported

You are using an old browser that we do not support anymore. Please consider using a modern web browser such as Microsoft Edge, Google Chrome or Firefox for the best website experience.

Odvodnjavanje Podzemnih Garaž In Uvoznih Klančin

Odvodnjavanje podzemnih garaž, klančin


Podzemne garaže in dovozne klančine so praviloma zelo frekventna in močno obremenjena področja. Uporabljeni sistemi za odvodnjavanje morajo vzdržati ne le vsakodnevne prometne obremenitve, temveč tudi agresivne medije vode, ki se steka in topi. Onesnaženo vodo je potrebno varno zbrati in čimprej odvesti.

V nadaljevanju vas bomo seznanili s tem, kaj morate upoštevati pri odvodnjavanju podzemnih garaž in dovoznih klančin ter vam podali dragocene nasvete za načrtovanje.

Odvodnjavanje podzemnih garaž

Akumulacija vode v podzemnih garažah je običajno le posledica kapljanja in odcejanja vode, ki jo v podzemno parkirišče vnašajo vozila. Zelo težko je določiti natančno količino vode, ki jo je treba upoštevati na vozilo. Na to pomembno vplivajo naslednji prevladujoči parametri:

  • Število vozil ali menjava vozil na dan
  • Velikost vozil
  • Sezona (merodajna je zima)
  • Dolžina dovoza znotraj podzemne garaže (možno več nivojev)

Glavna težava v podzemnih garažah je vnos vode, onesnažene s soljo proti zmrzovanju. Po sušenju površin ostaja na tleh vedno več usedlin soli, ki se ponovno ne izperejo, kot se to zgodi ob dežju na zunanjih površinah. To vodi do povečanja korozije na betonu, pa tudi na kovini in železu.

Kanalete in pripadajoče pokrivne rešetke iz korozijsko odpornih materialov je treba redno čistiti, da se izperejo oprijete soli. Glede na število vozil (zasebna garaža ali nakupovalni center) je treba to opraviti večkrat v zimskih mesecih in najkasneje enkrat takoj po preteku zime. V podzemnih garažah so pogosto predvideni tako imenovani kanali za izhlapevanje. Za to morajo biti izpolnjene posebne zahteve, kot so zadostno prezračevanje (navzkrižno prezračevanje-dovod/odvod zraka), manjša frekvenca vozil in uporaba čim širših odtočnih kanalov. Na splošno pa priporočamo navezavo elementov odvodnjavanja na kanalizacijsko omrežje, kadar koli je to mogoče. Poleg tega je treba pri podzemnih parkiriščih upoštevati naslednje točke, za zagotovitev optimalnega odvodnjavanja:

  • Zadosten naklon dovozov in parkirnih mest >2 %
  • Izvedba naklonov tal stran od nosilnih sten in stebrov
  • Kratke pretočne poti
  • Upoštevanje površinskih premazov itd. pri načrtovanju in kasnejši izvedbi

Odvodnjavanje klančin

S klančino pogosto opišemo nagnjene površine, ki se izvajajo za premagovanje višinske razlike. Klančine srečujemo povsod v vsakdanjem življenju – predvsem v prometu – kot dovoze in izvoze, pa tudi na področju gradnje brez arhitektonskih ovir. Za klančine je značilen naklon površine med 5 % in 15 %.

Predvsem odvodnjavanje klančin, ki so nepokrite, je pogosto podcenjeno. Zato je treba že v zgodnji fazi načrtovanja odvodnjavanju posvetiti posebno pozornost. Zaradi večjega naklona klančin doseže voda večji pretok, kar lahko povzroči prelivanje preko odtočnih kanalet. Ker se veliko odvodnih kanalov nahaja pod nivojem povratnega toka, je potrebno izpolniti posebne projektne zahteve. Poleg tega so horizontalne in strižne sile, ki delujejo na kanalete za odvodnjavanje, večje kot običajno zaradi spremembe naklona ob vznožju rampe, sprememb obremenitve zaradi speljevanja in zaviranja ter počasnega prometa z vožnjo vedno po istem pasu . Pogoste napačne odločitve so tako izbor premajhnih nazivnih širin, uporaba mostnih rešetk in nepravilna vgradnja odtočnih kanalet. Tukaj je potreben predvsem izkušen projektant!

Na odprtih površinah je vedno potrebno predvideti odvodnjavanje, priporočljivo ga je pa izvesti tudi v pokritih prostorih za kapnico in odcejajočo vodo, kjer je treba pri predhodnem načrtovanju izvesti predimenzioniranje ob poznavanju območij, ki jih je treba odvodnjavati. Na podlagi naših dolgoletnih izkušenj in ugotovitev znanstvenih raziskav zato priporočamo, da upoštevate naslednje točke:

  • Za odvodnjavanje zunanjih površin, ki niso ogrožena zaradi poplav priporočamo pri projektiranju upoštevanje 5 minutnega naliva s povratno dobo 2 let r(5,2), za območja v neposredni bližini stavb in pozidanih območij r(5,5) ter za območja ogrožena s povratnim tokom r(5,100) z navezavo na črpališče (na podlagi DIN 1986-100 kot zaščite pred poplavljanjem)
  • Za zunanjim padavinam izpostavljena področja klančin uporaba drenažnega kanala z nazivno širino vsaj 150 mm
  • Če je mogoče, se je treba izogibati uporabi plitvih nizkoprofilnih kanalov
  • Načeloma uporaba drenažnih kanalet z integriranim naklonom dna ni potrebna, saj zadostuje klasično odvodnjavanje.
  • Za pokrivno rešetko je vedno treba uporabiti mrežasto ali vzdolžno paličasto rešetko z videzom mreže. S tem preprečimo pretok vode preko pokrivne rešetke.
  • Izbira razreda obremenitve za kanale in rešetke: razred C 250 za avtomobile, razred D 400 za tovorna vozila in E 600 za dostavna območja s težkimi tovornjaki in viličarji
  • Izbira pravilne namestitve, npr. dilatacije za zaščito odtočnih kanalov pred raztezki konstrukcij vsled temperaturnih razlik.

Namig

Potrebni podatki za načrtovanje

  • Kje bi naj bila nameščena drenažna kanaleta?
  • Vprašanje glede oblike in položaja rampe:
  • Dolžina/širina?
  • Ravna ali zavita?
  • Naklon >15%?
  • Pokrito/delno pokrito?
  • Sestava talne konstrukcije/zaključni tlak?
  • Pešpot/vrata?
  • Ali je načrtovano odvodnjavanje tal v sami garaži?

Katere nazivne širine linijskih požiralnikov so priporočljive za katero dolžino/naklon klančine?

  • NŠ 150 -> do 15m z največ 15% naklonom
  • NŠ 200 -> do 20m z največ 15% naklonom
  • NŠ 300 -> več kot 20 m z največjim naklonom 15 %
  • Možna alternativa: več linij kanalet z manjšo nazivno širino

Tehnična podpora arhitektom in projektantom

Darja Rup inž. gradb.
Mob. 041 831 752
darja.rup@aco.si