Akumulacija vode v podzemnih garažah je običajno le posledica kapljanja in odcejanja vode, ki jo v podzemno parkirišče vnašajo vozila. Zelo težko je določiti natančno količino vode, ki jo je treba upoštevati na vozilo. Na to pomembno vplivajo naslednji prevladujoči parametri:

• Število vozil ali menjava vozil na dan
• Velikost vozil
• Sezona (merodajna je zima)
• Dolžina dovoza znotraj podzemne garaže (možno več nivojev)

Glavna težava v podzemnih garažah je vnos vode, onesnažene s soljo proti zmrzovanju. Po sušenju površin ostaja na tleh vedno več usedlin soli, ki se ponovno ne izperejo, kot se to zgodi ob dežju na zunanjih površinah. To vodi do povečanja korozije na betonu, pa tudi na kovini in železu.

Kanalete in pripadajoče pokrivne rešetke iz korozijsko odpornih materialov je treba redno čistiti, da se izperejo oprijete soli. Glede na število vozil (zasebna garaža ali nakupovalni center) je treba to opraviti večkrat v zimskih mesecih in najkasneje enkrat takoj po preteku zime. V podzemnih garažah so pogosto predvideni tako imenovani kanali za izhlapevanje. Za to morajo biti izpolnjene posebne zahteve, kot so zadostno prezračevanje (navzkrižno prezračevanje-dovod/odvod zraka), manjša frekvenca vozil in uporaba čim širših odtočnih kanalov. Na splošno pa priporočamo navezavo elementov odvodnjavanja na kanalizacijsko omrežje, kadar koli je to mogoče. Poleg tega je treba pri podzemnih parkiriščih upoštevati naslednje točke, za zagotovitev optimalnega odvodnjavanja:

• Zadosten naklon dovozov in parkirnih mest >2 %
• Izvedba naklonov tal stran od nosilnih sten in stebrov
• Kratke pretočne poti
• Upoštevanje površinskih premazov itd. pri načrtovanju in kasnejši izvedbi

S klančino pogosto opišemo nagnjene površine, ki se izvajajo za premagovanje višinske razlike. Klančine srečujemo povsod v vsakdanjem življenju – predvsem v prometu – kot dovoze in izvoze, pa tudi na področju gradnje brez arhitektonskih ovir. Za klančine je značilen naklon površine med 5 % in 15 %.

Predvsem odvodnjavanje klančin, ki so nepokrite, je pogosto podcenjeno. Zato je treba že v zgodnji fazi načrtovanja odvodnjavanju posvetiti posebno pozornost. Zaradi večjega naklona klančin doseže voda večji pretok, kar lahko povzroči prelivanje preko odtočnih kanalet. Ker se veliko odvodnih kanalov nahaja pod nivojem povratnega toka, je potrebno izpolniti posebne projektne zahteve. Poleg tega so horizontalne in strižne sile, ki delujejo na kanalete za odvodnjavanje, večje kot običajno zaradi spremembe naklona ob vznožju rampe, sprememb obremenitve zaradi speljevanja in zaviranja ter počasnega prometa z vožnjo vedno po istem pasu . Pogoste napačne odločitve so tako izbor premajhnih nazivnih širin, uporaba mostnih rešetk in nepravilna vgradnja odtočnih kanalet. Tukaj je potreben predvsem izkušen projektant!