Podnebne spremembe niso le scenarij prihodnosti, ampak v veliki meri naša realnost. Najbolj so prizadeta mesta, kjer ljudje najbolj čutijo velike negativne posledice globalnega segrevanja. Za blažitev posledic teh sprememb mora urbanistično načrtovanje upoštevati ukrepe za naravno nižanje temperature v urbanih območjih in ohlajanje mestnega prostora. Možnosti za to je veliko: ozelenitev fasad, hladne oz. zelene strehe in oblikovanje mestnih zelenih con. Največ k znižanju temperatur pa prispevajo velika, senčna drevesa.
Sodobna velika mesta imajo običajno velik delež asfaltnih in betonskih površin, ki nimajo sposobnosti vpijanja in ponikanja padavinske vode. Zato se med padavinami zelo poveča površinski odtok. Večji del padavinske vode se odvaja po kanalizacijskem sistemu, kar pomeni, da lahko ob močnejšem deževju hitro pride do večje količine vode kot znaša kapaciteta kanalizacije, ob večjih preobremenitvah pa tudi do hudourniških poplav. V toplih obdobjih leta velike zaprte površine spodbujajo nastanek tako imenovanih urbanih toplotnih otokov, saj se ti predeli mesta v daljših sušnih obdobjih dodatno segrejejo, brez možnosti izhlapevanja vode, ki bi poskrbela za hlajenje.
Razvoj dreves in njihovih krošenj za znižanje temperature v mestih
Najenostavnejše in najučinkovitejše orodje v boju proti podnebnim spremembam so mestna drevesa. Drevesa pozitivno vplivajo na mikroklimo, filtrirajo in povečujejo zračno vlago, absorbirajo ogljikov dioksid, ustvarjajo senco, njihove korenine pa vpijejo veliko deževnice. Študije kažejo, da drevesa svoj polni dimenzijski potencial razvijejo šele po 20 letih, ko razvijejo veliko krošnjo. Z večanjem premera krošnje se sorazmerno povečuje tudi obseg korenin. Da se drevo dobro in zdravo razvija, potrebuje vsaj 35 kubičnih metrov koreninskega prostora. Toda realnost je drugačna: v mnogih mestih in občinah imajo parkirišča in ceste še vedno prednost pred mestnimi drevesi.
Kompleksna struktura sodobnih cestnih ustrojev močno omejuje prostor, v katerem se lahko razvijejo korenine. Poleg tega se morajo mestna drevesa spopadati z neprimernimi tlemi, pozimi s soljo na cestah in onesnaženo površinsko vodo. Naraščajoče temperature, dolga sušna obdobja in vročinski valovi jih še dodatno obremenjujejo. V takem življenskem okolju se drevo že po nekaj letih preneha razvijati, postane dovzetno za škodljivce ter oveni ali odmre
ACO Green City – Spužvasto mesto predstavlja celovit pristop k podnebnemu urbanističnemu načrtovanju, ki poudarja integracijo mestnih dreves kot ključni element v boju proti podnebnim spremembam. Ta inovativna strategija, ki vključuje možnost širjenja korenin mestnih dreves za izboljšanje njihove vitalnosti in podaljšanje njihove življenjske dobe, se je pokazala kot učinkovit način za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in zmanjšanje mestnih toplotnih otokov.
Skladno s tem smo razvili modularni sistem za učinkovito zbiranje in čiščenje deževnice, prilagojen lokalnim razmeram, ki prispeva k trajnostnemu upravljanju s površinskimi vodami v spužvastem mestu. Taki inovativni pristopi so skupaj z drugimi ekološkimi metodami, kot so zelene fasade, hladne strehe in ustvarjanje urbanih zelenih con, ključni koraki k ustvarjanju bolj trajnostnega in odpornega urbanega okolja.
Princip Sponge City je inovativen način gradnje, ki zagotavlja, da mestna drevesa lahko preživijo v uličnem prostoru. Povprečno življenjsko dobo uličnega drevesa, s sedanjih 20 do 30 let, lahko povečamo na vsaj 80 do 100 let. Ta princip omogoča zdrav razvoj velikih drevesnih krošenj v urbanih območjih in hkrati ustvarja podzemni prostor za zadrževanje deževnice. S pomočjo mesta Sponge City se lahko koreninski sistemi dreves nepoškodovani širijo pod tlakovanimi površinami, kot so pločniki, parkirišča in ceste.
PRINCIP
Mestna drevesa pozitivno vplivajo na mikroklimo. Zmanjšujejo hitrost vetra in dajejo senco. Z izhlapevanjem vode občutno odvajajo toploto iz okolice in povečujejo vlažnost. Zaznane temperature okolice so znižane. Zato so vitalna drevesa med učinkovitimi sredstvi proti lokalnemu poletnemu pregrevanju – tako imenovanemu efektu urbanega toplotnega otoka.
Princip spužvastega mesta je inovativen način, ki omogoča zdrav razvoj dreves z velikimi krošnjami na tlakovanih površinah in ustvarja podzemni zadrževalni prostor za deževnico ter tako zagotavlja preživetje urbanih dreves v uličnem prostoru.
Če je korenina dreves pod utrjenimi površinami (pločniki, parkirišča, ulice), mora imeti cestna podlaga ustrezno konstrukcijo, ki ustreza tako tehničnim zahtevam gradnje cest kot tudi biološkim zahtevam dreves. Z ustvarjanjem zadrževalnega prostora za deževnico, razbremenimo kanalizacijski sistem, drevesa pa se oskrbujejo z vodo tudi v sušnih obdobjih.
DEJSTVA
Podnebne spremembe se dogajajo! Vroča in suha poletja bodo prinesla veliko več vročih dni in tropskih noči. Lokalno močno deževje bo pogosteje preobremenilo kanalizacijske sisteme in povzročilo poplave. Za te posledice podnebnih sprememb, morajo lokalne oblasti razviti ustrezne strategije.
Podnebne napovedi za naslednjih nekaj desetletij kažejo, da se bo podnebna kriza le še poslabšala. Da bi naša poselitvena območja ostala primerna za bivanje, se morajo upravni in urbanistični organi na to odzvati. Ukrepe, ki naj bi bili učinkoviti v prihodnosti, je treba sprejeti že danes.
IZZIVI - “Drevo potrebuje prostor”
Drevesa svoj polni potencial pred vplivi podnebnih sprememb dosežejo šele po približno 30 letih, ko razvijejo veliko krošnjo. Vendar je velikost krošnje neposredno povezana z volumnom korenine. V praksi lahko po mestih najdemo popolnoma obbetonirana drevesa, premajhne drevesne rešetke, neprimerno podlago, zbitost tal in onesnaženo ulično vodo. Drevesa po nekaj letih obstanejo v razvoju, zahtevajo povečano vzdrževanje in pogosto odmrejo, korenine pa pogosto povzročijo precejšnjo škodo na komunalni infrastrukturi (razbita cestišča, zaraščene cevi).
ACO modularni sistem za spužvasto mesto
Kot svetovni pionir na področju upravljanja s padavinsko vodo si je ACO zadal cilj, da bo strateški partner za prihodnje projekte spužvastih mest. Ozelenitev površin, kot so ulice, strehe ali fasade, lahko prepreči nastanek toplotnih otokov in hkrati spodbuja hlajenje z izhlapevanjem. Koncept spužvastega mesta predvideva shranjevanje deževnice tam, kjer se pojavi.