ACO Green City

Sodobna velika mesta imajo običajno zelo visok delež vodo neprepustnih površin. Zaradi tega se ob padavinah pojavi povečan površinski odtok. Večino padavinske vode odvedemo preko kanalizacijskega sistema, kar pomeni, da lahko ob močnem deževju ponekod pride do velikih odtokov, v primeru večjih preobremenitev pa tudi do hudourniških poplav. Poleg tega v toplih poletnih mesecih visok delež betonskih, asfaltnih ali tlakovanih površin spodbuja nastanek tako imenovanih urbanih toplotnih otokov, saj se taki predeli mesta v daljših sušnih obdobjih še dodatno segrejejo, ne da bi izhlapevanje vode poskrbelo za hlajenje.

Podjetje ACO, kot pionir na področju upravljanja s padavinsko vodo, si je zadalo ambiciozen cilj postati eden od vodilnih strateških partnerjev v prihodnjih Green City projektih. Ozelenitev površin kot so ulice, strehe ali fasade, lahko prepreči nastanek toplotnih otokov in hkrati spodbuja hlajenje z izhlapevanjem vode. Koncept spužvastega mesta – Sponge City predvideva shranjevanje deževnice tam, kjer se pojavi.

Mestna drevesa pozitivno vplivajo na mikroklimo. Zmanjšujejo hitrost vetra in dajejo senco. Z izhlapevanjem vode občutno odvajajo toploto iz okolice in povečujejo vlažnost. Zaznane temperature okolice so znižane. Zato so vitalna drevesa med učinkovitimi sredstvi proti lokalnemu poletnemu pregrevanju – tako imenovanemu efektu urbanega toplotnega otoka.

Princip spužvastega mesta je inovativen način, ki omogoča zdrav razvoj dreves z velikimi krošnjami na tlakovanih površinah in ustvarja podzemni zadrževalni prostor za deževnico ter tako zagotavlja preživetje urbanih dreves v uličnem prostoru.

Če je korenina dreves pod utrjenimi površinami (pločniki, parkirišča, ulice), mora imeti cestna podlaga ustrezno konstrukcijo, ki ustreza tako tehničnim zahtevam gradnje cest kot tudi biološkim zahtevam dreves. Z ustvarjanjem zadrževalnega prostora za deževnico, razbremenimo kanalizacijski sistem, drevesa pa se oskrbujejo z vodo tudi v sušnih obdobjih.

Podnebne spremembe se dogajajo! Vroča in suha poletja bodo prinesla veliko več vročih dni in tropskih noči. Lokalno močno deževje bo pogosteje preobremenjevalo kanalizacijske sisteme in povzročalo poplave. Za te posledice podnebnih sprememb morajo lokalne oblasti razviti ustrezne strategije.

Podnebne napovedi za naslednjih nekaj desetletij kažejo, da se bo podnebna kriza le še poslabšala. Da bi naša poselitvena območja ostala primerna za bivanje, se morajo upravni in urbanistični organi na to odzvati. Ukrepe, ki naj bi bili učinkoviti v prihodnosti, je treba sprejeti že danes.

Drevesa svoj polni potencial pred vplivi podnebnih sprememb dosežejo šele po približno 30-ih letih, ko razvijejo veliko krošnjo. Vendar je velikost krošnje neposredno povezana z volumnom korenine. V praksi lahko po mestih najdemo popolnoma obbetonirana drevesa, premajhne drevesne rešetke, neprimerno podlago, zbitost tal in onesnaženo ulično vodo. Drevesa po nekaj letih obstanejo v razvoju, zahtevajo povečano vzdrževanje in pogosto odmrejo, korenine pa pogosto povzročijo precejšnjo škodo na komunalni infrastrukturi (razbita cestišča, zaraščene cevi).

Večina uličnih dreves trenutno doseže starost le 20 do 30 let in ostanejo majhna ter se ne morejo približati razvoju svojega potenciala za ublažitev posledic podnebne krize! S principom spužvastega mesta so lahko drevesne rešetke na površini manjše, saj sta voda in zrak drevesom na voljo pod tlakovanimi površinami.

Pri spužvastem mestu se deževnica odvaja v podzemni zadrževalnik, kjer se veže na delce zemlje in se shrani, dokler ne izhlapi preko dreves. Odvečna voda ponikne v podtalnico ali se odvaja. Načelo spužvastega mesta ustvarja tudi več možnosti za oblikovanje javnega prostora.